Smer: Ravenska Kočna
Datum: 8. 7. 2020 – 9. 7. 2020

Dvatisočak:
11. Koroška Rinka ali Križ (2433 m)
12. Kranjska Rinka (2453 m)
13. Štajerska Rinka (2374 m)
14. Mala Rinka (2289 m)
15. Skuta (2523 m)
16. Škrbina (2408 m)
17. Dolgi hrbet (2470 m)


Ob sončnem vzhodu sem pričela pot iz Ravenske Kočne proti Kranjski koči na Ledinah. Sprva se je pot vila po cesti do žičnice, nato pa lažja pot do koče. V koči kratek postanek in dotakanje vode iz ledenika, saj je bilo potrebno v nahrbnik spraviti za dva dni vode.

Izvir vode pri Kranjski koči na Ledinah.

Kasneje sem pot nadaljevala do Koroške Rinke, gre za zahtevnejšo pot z nekaj klini in zajlami. Med potjo sem se povzpela tudi do kamnitega okna, s katerega se je odprl čudovit pogled na Logarsko dolino. Na poti je bilo nekaj klinov izruvanih iz skale, vendar to ni posebej vplivalo na težavnost vzpona.

Pot do Kranjske Rinke, prečenje snežnega melišča.
Pogled s kamnitega okna na Logarsko dolino.
Pot do vrha.

Po štirih urah hoje sem prispela na vrh Koroške Rinke ali Križa. Ker je bil pred mano še dolg dan, sem se odločila osvojiti vse štiri Rinke. Pol ure od prve in že sem bila na Kranjski, ter kasneje še na Štajerski Rinki. Za zaključek pa še malo manj izrazit vrh Male Rinke.

Pogled s Križa proti Koroški Rinki.
Ob neizrazitem vrhu Male Rinke.

Dan sem zaključila v Bivaku pod Skuto, ki sicer ni bil toliko oblegan kot po navadi, vendar se je proti večeru kljub temu napolnil.

Bivak pod Skuto.

Naslednji dan sem pohitela na sončni vzhod na Skuto. Ker sem se ob brezpotju nazaj na markirano pot nekoliko izgubila, sem se morala zadovoljiti s sončnim vzhodom med vzponom na Skuto. Pot na Skuto je s strani bivaka sicer lepo markirana, preči melišče in se spreobrne v plezalni vzpon z nekaj klini in jeklenicami, skala je na nekaterih predelih krušljiva. Na Skuti je sledil zajtrk, nato pa sem se podala na drugo stran po Dolgem hrbtu do Češke koče. V času prečenja grebena sem prečkala Dolgi hrbet pri katerem se je ob poti sončila skupina štirih kozorogov. Dolgi hrbet je pot, ki zahteva kar nekaj plezalnega znanja, saj je na marsikaterem koncu pot prepadna, zajl in klinov pa ni povsod.

Sončni vzhod na poti na Skuto.
Skupina kozorogov pred vrhom Dolgega hrbta.
Čez Dolgi hrbet, področje z zajlami.

Ob prihodu na Mlinarsko sedlo sem še nakaj časa zahtevno pot nadaljevala proti dolini in Češki koči. Kmalu pa se je pot položila, od Češke koče dalje pa se je stezica do avtomobila vila skozi gozd. Fantastičen dvodnevni izlet.

Pri Češki koči.

Comments are closed