Smer: Logarska dolina
Datum: 24. 7. 2021
Dvatisočaki:
85. Mrzla gora (2203 m)
86. Velika Koroška Baba (2127 m)
87. Mala Baba (2018 m)

“Kakšne imaš pa jutri plane?” se je začel babji čvek s kolegico. Pa sva se odločili, da končno izpeljeva načrt in pičiva na Mrzlo goro, s katero sva tako dolgo odlašali, saj se časovno nisva uspeli uskladiti. Ob dveh zjutraj štart, da sva bili nekaj pred peto že na izhodišču.

Proti žeji in vročini.

Sladkorna pena.

Prvi žarki.

S počasnim tempom sva se napotili proti Okrešlju ter naprej proti Mrzli gori. Na poti sva srečali kar nekaj nasmejanih pohodnikov, s katerimi sva izmenjali nekaj besed. Pot proti vrhu je hitro minila, saj sva ves čas po babje klepetali. Ob vstopu v plezalni del se je začela prava uživancija. Jeklenic in klinov je bore malo, je pa zato bila skala nekoliko manj krušljiva kot sem pričakovala. Mrzla gora je prav prijetno presenetila. Na vrhu se je odprl čudovit razgled na Logarsko dolino in sosednje vrhove. Ura še ni bila dobro osem zjutraj, ko sva že bili na vrhu.

Travnata preproga.

Po klinih in jeklenicah.

Pod vrhom.

Mrzla gora.

Prvotni plan je bil vrnitev v dolino pa sva si po babje premislili: “A greva še na Babo?” Edini predstavnici ženskega spola na vrhu Mrzle gore sva se zagreli za Babo. Moški predstavniki pa so se ob najinem pogovoru le spogledovali in občasno pokomentirali, da sva tako čisto nori, da greva po prvem vrhu še na drugega, ki niti ni tako blizu. Hja,morda pa jim gre osvajanje bab v dolini kaj bolje od rok.

Ob Ledinskem vrhu.

Velika Baba.

Pa sva se čisto spontano odpravili še proti Babi. Najprej do Savinjskega sedla, ob Ledinskem vrhu in nato najprej proti Veliki Babi, sama pa sem skočila še na Malo Babo. Na vrhu sva pomalicali in se odpravili nazaj proti Logarski dolini. Nekje na pol poti so začela škripati moja kolena, ki so z vsakim korakom boleče protestirala proti mojim gorskim maratonom. Že na poti sem se začela sprijaznjevati, da se bo potrebno prisiliti v nekaj dnevno dolinsko regeneracijo ali vsaj skrajšanje gorskih potepanj. Veliko raje bi kolenske ležaje kar podmazala in pičila dalje – če bi se to pač dalo.

Ampak morda je čas, da poslušam šepet reke: ne mudi se, potrebno je potrpljenje, mirno čakanje, nekega dne bomo prispeli na cilj. Morda pa je čas, da v naslednjih nekaj dneh poslušam modrost rek. One vedo najbolje. One vedno prispejo na cilj.

Na Veliki Babi.