Datum: 4. in 5. 3. 2023
Izhodišče: Bukovnik
Smeri:
Butalska grapa v Lanežu, 145 m, III/II-III

V moški sestavi z ženskim okraskom smo se odpravili na koroške konce, proti Lanežu.

Jutranje brezoblačno nebo je napovedovalo čutovit dan. Nekateri na smučeh, drugi na bordu, tretji na nožni pogon smo korakali v četici globoko predirajočega se snega.

Ratrakiranje po celcu

Kmalu smo prišli do Koče v Grohotu, kjer smo pustili odvečno opremo. Od tod dalje smo otvorili novo gaz proti vznožju Lanežovih grap. Moja boljša polovica je celo pot ratrakirala spredaj, medtem ko smo si drugi po vdirajočem celcu utirali pot. Predirajoča snežna odeja nas je včasih posrkala do popka kot črna luknja.

Proti Raduhi in Lanežu

Gozdna idila

Ko smo prišli do vznožja grape, smo nekoliko oklevajoče obstali. Vreme je bilo toplo, na snežni odeji so se poznale plasti kotalečih se kepic snega. Vdiralo se je do pasu. Odločili smo se, da naredimo prerez snežne odeje. Zgornjih nekaj centimetrov novo zapadlega snega izpred nekaj dni je kar hitro odneslo, spodaj pa je bila podlaga kar grifig.

Vstop v grapo

Raduha s Triglavom v ozadju

Odločili smo se nadaljevati. Po stopih smo sledili ratrakirajoči pošasti spredaj, ki je brez milosti pod sabo teptala sneg. Malo pod vrhom smo naleteli na skokec, kjer se je sneg globoko udiral in se z vsakim stopom sipal v krajno zev. Se je bilo potrebno kar malo potruditi ter obit tisto krajno zev, v katero bi zlahka padel tudi človek.

Iz grape

Na vrhu so se odprli čudoviti razgledi proti Olševi, sosednji Raduhi ter Kamniško-Savinjskim Alpam. Človek bi kar stal in užival na soncu, ob sinjem nebu ter razgledih, kjer se je v daljavi bohotil jasno viden Triglav.

Pa vendar je bilo treba pohiteti navzdol. Sonce je začelo stiskati v snežno odejo, polzenje snega je bilo po nekod zelo očitno. Odeja se je vedno bolj spreminjala v snežno kašo, ki ni želela več držati. Ob tem pa se je večala tudi nevarnost plazov.

Sestopili smo po enaki grapi, saj smo jo že prav lepo uhodli. Zadenjsko smo se spuščali in se odmikali v senco visokih sten, kjer je sneg še držal.

Sestop

Zadenjsko naprej

Rodeo po celcu

Do koče smo se nato spustili v kombinaciji sankanja po riti, poskakovanja po globokem snegu ter ugrezajoče hoje. Na koči je sledilo pošteno okrepčilo ter regeneracija s krajšim spancem. Zvečer nas je namreč čakal še občni zbor, kjer so mi pri krstu za starejšo pripravnico velikodušno podarili nekaj klobas.

Naslednje jutro nas je zopet vleklo v grape, razmere so bile boljše kot prejšnji dan. Kljub temu smo po obilnem zajtrku odkorakali nazaj proti avtu, saj nas je v dolini čakal vsak dan s seznamom opravkov, ki jih je še bilo potrebno postoriti.

Pobeljeni gozdovi

Dan v Grohotu