Categories:

DvatisočakiKaravanke
Izhodišče: Mrzli studenec
Datum: 2. 7. 2022
Dvatisočak: Veliki vrh v Košuti

Tokrat predajam vrstico –  izlet z otroškimi očmi.

“Na moj rojstni dan sta me stric in teta povabila na dogodivščino v naravi. V sredo sem se pripravila na pohod, spakirala sem si oblačila, dolge hlače, nogavice, kratke majice, spodnje perilo, kopalke, brisačo in majice z dolgimi rokavi. V petek ob petih smo štartali proti Tržiču. Nato smo se peljali do Mrzlega studenca.

Tam smo si poiskali mesto, kjer bomo lahko parkirali avto in si naredili posteljo. Ob osmih smo imeli večerjo. Za večerjo smo jedli juho. Kuhali smo si na gorilniku. Ko smo se najedli, smo si umili zobe z zobno ščetko in vodo iz steklenice.

Ob devetih smo se spravili spat. V avtu mi je bilo zelo fajn spat, ponoči sem tudi malo brcala in smrčala.

Zbudili smo se ob petih, si umili zobe in se najedli. Za zajtrk smo jedli jogurt, šprudlano jajčko in riževe vaflje. Zraven smo popili čaj.

Ko smo se nazajtrkovali, smo pospravilo posteljo, kjer smo spali. To mi ni bilo najbolj všeč, ker sem morala čakati teto in strica. Ob šestih smo šli najprej do koče Kofce. Vmes smo videli kravice. Tam smo se začeli vzpenjati na Veliki vrh na Košuti. Ko smo bili na pol poti, sem videla gamse. Med potjo, ko smo bili skoraj na vrhu, sem hitela naprej, da bi prva prišla do vrha. Potem sem ugotovila, da je še kar nekaj časa do tja. Čas smo si krajšali, da smo se pogovarjali, da bom na vrhu poti imela krst. Ko smo prišli na vrh, smo za malico prigriznili sendvič in banano.
Potem sem imela nekaj foto shootingov, nato je sledil krst. Krst je bil zato, da sem postala prava planinka, saj sem dosegla svoj prvi dvatisočak. Krst je izgledal tako, da sem morala najprej odgovoriti na tri vprašanja. Nato pa je sledil uraden krst. Moj stric je vzel vrvico iz nahrbtnika in me z njo udaril trikrat po riti.

Potem smo se odpravili v dolino in smo se odločili, da gremo še na en vrh, ki se je imenoval Gora Kofca. Vmes, ko sem se nekomu odmaknila, sem malo padla. Potem smo šli nazaj proti dolini. Pot nazaj je bila zelo strma in me je bilo strah.

Čez nekaj časa smo prišli do travnika, kjer se je lepo videla koča. Šli smo po travniku in čez nekaj minut prispeli v dom Kofce in smo se posladkali s slastnimi štruklji. Najboljši so mi bili čokoladni štruklji.

Potem je moja teta šla malo počivat na klopco, midva s stricem pa sva pogledala kravice in konjičke. Tudi midva sva se malo izmučila in sva legla na skalo. Ko smo se vsi malo odpočili, smo se odpravili proti našemu avtu.

Ko smo prišli do avta, smo ga prezračili, ta čas smo se igrali na skali. Čez nekaj časa smo se odpeljali do reke v Dovžanovi soteski. Tam smo se kopali in zelo je bilo fajn. Prestrašila sem se majhne ribice.

Ko sem postala lačna, sva s stricem v avto šla iskat hrano. Na gorilniku smo skuhali makarone s tuno.

Na celem izletu mi je bilo zelo fajn. Bil mi je všeč in ponosna sem sama na sebe, da sem dosegla dvatisočak.”

Tags:

DvatisočakiKaravanke

Comments are closed