Izhodišče: Vršič
Datum: 24. 12. 2022
Dvatisočak:
148. Nad Šitom glava (2087 m)

Zadnjih nekaj tednov sem bila okupirana s službo in s tem povezanimi obveznostmi, zato kaj več kot kakšno quicky smučanje s sosednjega brega ni prišlo v poštev. Hja, da prideš na Božičkovo listo pridnih, se je treba potrudit.

Preprosto. Noro.

Pa sva se danes odločila, da po dolgem času izkoristiva lepo vreme in ugodne plazovne razmere ter pred božično večerjo skočiva na Vršič.

Na obračališču

Dolga, dolga je cesta …

Prečenje pobočja pod vrhom.

V nočnih urah sva krenila od doma ter ob svitu že natikala pancarje. Prisotne je bilo nekaj nejevolje, ko sem ugotovila, da sem žolno namesto v nahrbtnik odložila na omaro ter jo pozabila doma. Kljub temu sva se odločila kreniti in sproti preverjati stanje snežne odeje. Batarije je bilo pač treba napolnit.

Med potjo naju je spremljala Ajdovska deklica

Že na samem začetku se je pred nama odprla čudovita kulisa snežnih vrhov. Hudiča, kako sem to pogrešala! Nejevolja je začela izginjati, z vsakim korakom pa jo je nadomestilo več notranjega miru. V tišini sva se vzpenjala po škripavčku, ni mi bilo do pogovora. Želela sem samo uživati. Občasno mi je zdrsnila smučka, sledilo je štorasto pobiranje. Bolj kot je bila čista moja glava, bolj stabilen je bil moj korak.

Po škripavčku.

Ko sva prišla na vrh, sem globoko vdihnila. Gore, pogrešala sem vas! Hvaležna sva si nataknila smuči in se v slalu med kamnitimi minami in štrlečimi borovci odpeljala nazaj do vznožja.

Proti vrhovom

Ker je bil pred nama še dolg dan, sva se odpravila še proti vrhu grape, ki vodi na Malo Mojstrovko. Tempo je bil polžji, neprostovoljna hibernacija zadnjih nekaj tednov je očitno že načela mojo kondicijo. Kljub temu sem trmasto gnala dalje. Zadnjih nekaj metrov sva smuči oprtala na hrbet in grizla noge do manjše opasti, preko katere sva vrgla najprej nahrbtnika s smučmi, nato pa sva se čez skobacala še sama. Odprl se nama je čudovit pogled proti Primorski.

Kaj več bi si človek še sploh lahko želel

Med zavoji

Proti Primorski strani

Pod opastjo med pripravo smuči

Ko sva se naužila vsega, kar je v dolini izven dosega rok, sva se čez opast vrnila v grapo, si nataknila smuči in odsmučala nazaj proti avtu.

Iz grape

Vreme je bilo fantastično, razmere nad pričakovanji kljub spomladanskim temperaturam. Obraz sva okrasila z nasmehom, moje srce pa se je znova počutilo kot doma. Lepo je za praznike najti svoj notranji mir, se počutiti doma in si prislužiti božično večerjo.