Smer: Gornji Grad mimo Semprimožnika
Datum: 12. 2. 2021

Vrh: Vivodnik (1508 m)

Čudovito vreme je bilo potrebno izkoristiti navkljub napovedi sibirskega mraza. Zaradi plazovitih razmer v višjih predelih gora, sem se odpravila na nižji vrh. Še pred vzhodom sem se odpeljala v Gornji Grad ter pičila proti Vivodniku.

Vreme je bilo fantastično, pot ledeno snežna, vendar je šlo brez težav. Na grebenu se je začel pršič, mestoma pa se je predirala trda snežna skorja. Tam se je soncu pridružil močan veter. Temperatura je padla na -15°C, jaz pa sem se v svoji topli puhovki prijetno grela.
Pičila sem naravnost proti vrhu. Do vrha sem potrebovala dobri dve uri in pol, pošteno pred časovnico.Po dolgem času se mi je odprl čudovit razgled na verigo Kamniško-Savijskih Alp. To sem pogrešala! Veter, sonce, modro nebo, neskončna svoboda in sreča v očeh. Kar nekaj časa sem se zamudila v zaveterju malo pod vrhom in opazovala gorsko verigo ter naštevala vrhove. V daljavi so se videli tudi Julijci.

Ko sem si napolnila baterije, sem se počasi vrnila proti izhodišču. V slabih dveh urah sem bila nazaj na izhodišču. Fantastična tura, po kateri ostaneš brez besed ter se na poti domov večkrat zalotiš, kako se ti na obrazu še zmeraj igra velik nasmešek pod vplivom današnjih vtisov. 

Proti grebenu.
Zimska pravljica.
Kljub vetru proti vrhu.
Ob koči na Menini.
Veriga Kamniško-Savinjskih Alp.
Z mislimi med dvatisočaki.

Comments are closed