Datum: 25. 11. 2024
Izhodišče: Spodnja postaja vzpenjače
Vrh:
1. Mariborsko Pohorje (1042 m)

Hipna odločitev. Kličem hribovsko kolegico in čez dobro uro že štartava izpred vzpenjače. Pohorje se mi namreč vsak dan nesramno smeji v dolino, jaz pa ga od poroda še nisem uspela usvojit. Nekoč skoraj vsakodnevna tura je postala majhen organizacijski zalogaj.

Ker je bila že tema, sva prižgali naglavne luči. Beseda je hitro nanesla na obujanje doseženih vrhov, prigod in sončnih vzhodov. Lagala bi, če bi rekla, da tega ne pogrešam.

Korak je vodil po razmočeni blatni poti ob robu smučišča. Na zaplatah snega je drselo. Po licih naju je božal svež zrak, ravno prav topel, da nisva potrebovali puhovk. Počasi sva se vzpenjali in občudovali mestne luči v dolini ter zvezdnato nebo nad nama.

Tisoče luči

Na vrhu sva se posladkali s pecivom, ki ga je prinesla ena in pogreli s čajem, ki ga je pritovorila druga. Če bi se dogovorili, se ne bi mogli bolje uskladiti. Uživali sva ob razgledu na tisočere luči v dolini in na nebu.

Že praznična zgornja postaja vzpenjače

Posladek

Ko sva se vračali v dolino, naju je presenetila drsalnica zaledenelega snega in zmrznjenega blata. Odhod v dolino je postal prava misija, kako se obdržati na dveh nogah. Na poti sem razmišljala, kako močno sem že potrebovala en takšen mini odklop.

Lepo je bilo zopet skočiti v naravo, iti nekam višje, stran od asfalta, opazovati zvezde, slediti snopu svoje luči, vonjati svež les, poslušati škripajoče korake v snegu in uživati v hladnem zraku, ki zbistri misli.

Tisoče luči v drugo stran

Ob povratku

Ob podoživljanju trenutkov v gorah sem pomislila na vse besede, ko so mi rekli, naj ne hitim z vrhovi – gore počakajo. Ko so me spraševali, kam hitim. Danes sem vesela, da jih nisem poslušala. Gora počaka, moje življenje je tisto, ki je šlo dalje in mi je pripeljalo trenutno pomembnejšo misijo. In v tej misiji lahko neskončno uživam ravno zato, ker vem, da sem svoje življenje od začetka do tega trenutka izkoristila na polno, brez neizpolnjenih sanj in hrepenenj. Poskušam izkoristiti vsak trenutek, biti v momentu, izkoristiti vse kar mi je dano. Brez obžalovanj? Brez obžalovanj!

In gore ter moji cilji in želje v naprej? Tukaj še zdaleč nisem rekla zadnje – I’ll be (soon) back!