Datum: 12. 3. 2022
Izhodišče: Zadnjica
Smer:
Bogovska grapa v Šplevti, 600 m, 90°/70°, sneg do 50°
Črno
Vstajanje ob treh zjutraj je čista muka. Potem pa še 250 km vožnje na drug konec naše kure, kjer te pričaka poledenela cesta. Vse samo zato, da lahko švicaš in se mučiš. Bila sem čisto neprespana. Že na poti navzgor mi je krulil želodec in grizla sem kolena. Pod težo nahrbtnika in vrvi so me zača boleti ramena. Na dostopu smo smo še zašli s poti. V grapi se je sneg ugrezal do kolen in bilo je prav gnilo. Pričakal nas je krajši ledni skok, v katerem me je pošteno navilo v roke. Ko smo se bližali koncu grape, je na nas posijalo sonce in pod vetrovko sem se začela kuhati. Ko smo končno prispeli iz grape, nas je čakal še nesramno dolg sestop. Zakaj bi kdo rinil gor?
Belo
Vstajanje sredi noči je lažje, ko pričakuješ eno epsko turo. Vožnja zna sicer trajati, vendar ob krajšem dremežu in klepetanju fantastične družbe kar hitro mine. Nekaj čez sedmo smo že ogrevali mišice in skrbeli za zdravje, dobro kondicijo in predvsem za užitkarski odklop zase. Ko smo našli dostop, sem veselo odložila težek nahrbtnik ter se opremila z železjem. Grapa je bila s sicer nekoliko mokrim snegom prav dobro narejena, glede na to, da so bila pobočja skoraj kopna. Pikanje in občasni padec v luknjo so bili prav zabavni. Na polovici nas je pričal krajši ledni skok, kjer smo se navezali. Pravi izziv je bil preplezati vertikalno zaveso ledu. Sem pa bila zato nase kar malo ponosna. Ko smo se bližali koncu grape, je na nas posijalo sonce, ki je dodobra pregrelo naše mrzle prste. Na vrhu sem uživala v gorski milini, nad nami sinja modrina, okoli spokojnost narave in v nas popoln mir in sreča. Zakaj ne bi rinil gor?
Vsak od nas ima v sebi nekaj črne in nekaj bele. Pomembno pa je, kaj od tega se bomo odločili resnično videti. Kajti življenje ni le črno ali belo, temveč je paleta barv.
Ob poti
Skriti kotički
Trenta
Kristali
Ledni skok
Proti koncu grape
Križ, Bovški Gamsovec in Pihavec
Comments are closed