Izhodišče: Grazerbergland
Datum: 21. 11. 2021
Smer: Winnetouweg, V-/III-IV, 250 m

Prvi dan svobode po desetih dneh psihološkega zapora je bilo potrebno dodobra izkoristiti. Za povrhu je še novembrsko vreme šlo prav na roko, ne preveč mrzlo ter obilo sončka.

Skica smeri

Pa se je pakleniška naveza po nekaj tednih ponovno sestala in se napotila v Avstrijo. Odločili smo se za lažjo plezalno smer Winnetouweg. Že pri avtu smo nase navlekli vso železje in vrvi ter se odpravili na dostop. Do vznožja sten smo potrebovali slabo uro, sonce se je že dvignilo in razkadilo jutranjo meglo. Kljub temu pa šlatanje senčnih, hladnih skal in vlečenje plezalk na premražene prste, ni bilo najbolj prijetno.

Ostenje

Prvi cug sem plezala naprej, ker je bila razdalja do prvega štanta zelo kratka, smo potegnili vse do drugega, čeprav je bilo posledično trenje malo večje. Definitivno plezanje kot prvi v navezi podari smeri dodaten čar. Mogoče malo več adrenalina, potrebnih pa je tudi malo več pazljivosti in orientacijskih spretnosti, da ne zaplezaš v napačno smer. Bilo je fantastično, pa smo zato nadaljevali cug-cug!

Naprej.

Na vrhu smeri

V drugem raztežaju nas je čakal prečudovit zlizan kamin, ki pa se ga je dalo brez težav preplezati, saj je imel še kar nekaj drugih stopov. V srednjem delu smo zavzeli varianto sosednje smeri (Alle Neunte, 5+), da smo plezarijo še malo začinili. V predzadnjem cugu nas je čakala blatna kopel, saj je bila smer prav pošteno naložena, je pa zato bil zadnji raztežaj toliko boljši za čudovit zaključek smeri. Po dobrih treh urah smo končno izplezali. Ob potapljajočem soncu pa nas je čakal še sestop in povratek do avta.

Ob sestopu pogled na padajoče sonce.

Smer je fantastična. Lažja plezarija, v veliki večini lepo navrtana, skala dokaj kompaktna. Ob razgledih, ki so se kopali v čudovitih jesenskih barvah rumenečih dreves pa je plezarija še toliko lepša. Definitivno čudovit zaključek letne plezalne sezone.