1. etapa: Ko ti vse narobe gre
Spala sva v koči na Vršiču, saj sva se odločila za gorski plezalni odklop. Zjutraj sva se zbudila in naletela na prvo težavo, skoraj sva ostala pred zaprtimi vrati jedilnice in brez v naprej plačanega in napovedanega zajtrka. Kaj ti bodo nešteta medijska opozorila, da je v gore treba iti zgodaj, če imajo planinske koče turistični tajming in zgodaj niti do zajtrka ne prideš. Zaradi nočne žeje enega izmed zaposlenih sva zgolj po naključju z veliko zamudo le na hitro nekaj vrgla vase in se odpravila proti Prisojniku. Na poti naju je začela dohitevati deževna zavesa, zato sva se obrnila, da bi na Vršiču malo vedrila. Kasneje sva se s še večjo zamudo po spolzkem kamenju odpravila proti dostopu. Vlekla sem se kot megla, spolzko kamenje me je psihiralo in intuicija ni bila nič kaj pozitivno usmerjena. Do dostopa je ves čas rahlo rosilo. Ko sva prispela do smeri, je bila skala mokra. V takšno pač ne grem, saj bi v najboljšem primeru iz smeri prišla mokra in premražena. Pa sva z dolgimi nosovi obrnila in preostanek dneva preživela nekje sredi vršiških travnikov, ne da bi vedela, kam se bova dala ponoči.
2. etapa: Plezalna
Izhodišče: Vršič
Datum: 11. 7. 2022
Smer:
Fokn u okn, V-/III, 200 m
Naslednji dan sva se iz Trente podala nazaj na Vršič. Ponovno sva se odločila napadati Prisojnik. Do vstopa v smer sva prišla hitreje in veliko boljše razpoloženo. Plezala sva 200 metersko smer Fokn u okn, ki je bila ocenjena s V-, vendar bi ji oba dala kakšno oceno višje.
Smer nama je postregla s čudovitimi platkami, navrtana je bila kar narazen. Plezala sva izmenično, ob tem pa opazovala pohodnike, ki so se z markirane poti ozirali proti nama. Končno zopet ena smer v pravem gorskem okolju!
Zadnja dva cuga je moj dragi splezal naprej, saj so bile plate skoraj navpične, grifov pa ni in ni bilo, res je bilo treba zaupati svojemu ravnotežju in trenju plezalk.
Na vrhu sva pojedla in se zadovoljna vrnila v dolino.
3. etapa: Kanin
Izhodišče: Postaja D
Datum: 12. 7. 2022
Dvatisočaki:
124. Kaninski Vršič (2514 m)
125. Visoki Kanin (2587 m)
126. Prestreljenik (2499 m)
127. Ovčji Vršič (2281 m)
Zjutraj sva spakirala najin mini kamp in se odpravila proti Bovcu. Namenila sva se na Kanin. Ker je do vrha kar dolga, sva se odločila za luksuz in se popeljala s kaninsko žičnico.
Od tam sva krenila proti Kaninu ter z njega nazaj proti zgornji postaji in na Prestreljenik. Vrhovi so bili skoraj ves čas zaviti v meglo.
Ker je preostalo še nekaj časa, sva se namenila še na Ovčji Vršič in nato z gondolo zopet nazaj v dolino ter naprej v Kobarid.
Comments are closed