Smer: Planina Jezerca
Datum: 3. 7. 2021
Dvatisočak:
Petkovo popoldne sem preživela na Festivalu gorniškega filma, nato pa pičila kar naprej proti Planini Jezerce. Naslednje jutro je bil namreč v planu Kalški trojček z nekaj čez 20 kilometri in 1500 m višinske razlike. Fantastična tura za pričetek dopusta.
Zjutraj se je pričelo čudovito jutro. Medtem ko je v dolini napovedovalo vrtoglavo visoke temperature, sem se odpravila višje v hladnejše kraje. Noro jutro brez oblaka, v družbi zvončklanja krav. Pot je vodila mimo pašnikov in naprej skozi gozd do planine, kjer je cvetelo na tisoče cvetlic.
Mahnila sem jo proti Korenu, kjer sem s pljuči že lahko zajela zrak dvatisočakov, noge pa so bile še trdno pod čarobno mejo dva tisoč. Odprl se je nor razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in vse do Julijcev. Pohod na Koren se splača že samo zaradi norih razgledov, vsekakor priporočam vsakemu, ki kondicijsko ni v formi za daljše ture, pa bi kljub temu želel izkusiti delček gorske miline.
Od Korena sem se usmerila proti Kalškemu Grebenu, kjer sem pomalicala, nato pa sledila malo zahtevnejši poti proti Kalški gori in naprej proti Mali Kalški gori, od koder se je videl fantastičen razgled proti Cojzovi koči na Kokrskem sedlu.
Na vrhu Male Kalške gore sem se zleknila na travo in uživala v trenutku. Preplavil me je občutek čarobnosti: Sreča me je zajela z vso močjo. Višina me je navdala z občutkom ponižnosti. Iskrice v očeh so zagorele. Lahko bi ostala večno.
Kljub temu pa se je bilo potrebno še vrniti nazaj do izhodišča. Sledila sem markirani poti pod Kalškim Grebenom proti Korenu ter nazaj na začetek. Na poti je bilo še nekaj snežišč, ki pa se jih je dalo brez težav prehoditi.
Čudovit dan sem zaključila z vožnjo proti Primorski. Po takšnih turah se počitek ob zvoku škržatov in vonju borovcev ter slani vodi prav prileže. Človek lahko le tako malo predela ves “mali veliki pok” misli in občutkov, ki jih je občutil na tako fenomenalni turi.
Comments are closed