Smer: Rudnik v Topli
Datum: 11. 6. 2021
Dvatisočak:
Včeraj sem izvedela, da imam v službi viška ure in sem se na hitro dogovorila za dopust. Plan? Akcija proti Koroški, na zadnji dvatisočak v grebenu Pece.
Počasi proti vrhu.
Zgodaj zjutraj, ko je še svet spal, sem se že peljala po ovinkasti cesti. Na poti so se kopičili oblaki, pa se nisem pretirano sekirala. Prostega dne pač ne bom preživela doma. Kmalu se je razjasnilo, na nebu pa se je narisala mavrica. Malo pred izhodiščem mi je pot prekrižala mlada srna.
Višje, med oblake …
Parkirala sem pri rudniku in jo mahnila proti vrhu. Kar po nemarkirani, vendar dobro uhojeni poti, ob kateri so cvetele rože. Proti Knipsovem sedlu. Ptice so se že prebudile in mi s čivkanjem krajšale pot. Pred mano je bilo tisoč višincev, ki sem jih v slabih dveh urah že imela za seboj. Napotila sem se proti Veliki glavi, sosednja Končnikov vrh in Kordeževo glavo pa sem tokrat izpustila. Prečila sem tudi snežišče, očitno bodo ta letos vztrajala še pozno v poletje.
Ob poti …
… se je …
… prebujala …
… čudovita narava.
V Avstriji so se videle zavese krajevnih neviht, na našo stran pa so se poskušali prebiti sončni žarki. Kar smejalo se mi je ob pogledu na Kamniško-Savinjske Alpe ter prebujajočo zeleno dolino Tople. Ob dih jemajočih razgledih sem pobajsala čokoladico in banano, nato pa se radostna odpravila nazaj proti izhodišču.
Proti Kamniško-Savinjskim Alpam.
Dol, v dolino Tople.
Zajela me je tista dobra volja, ko se kar ne moreš nehati smejati, ko bi noge kar same šle in bi lahko objel cel svet. Kako malo potrebuje človek za srečo.
So tako zaprepadeno buljile vame, da sem raje vzela obvoz po brezpotju.
Ob pol desetih sem že bila nazaj na izhodišču, zato sem se odločila, da naberem še smrekovih vršičkov za domači sirup. Dneva res ne bi mogla izkoristiti bolje in življenje res ne bi moglo biti lepše. 😍

Comments are closed