Smer: Valvasorjev dom pod Stolom
Datum: 5. 9. 2020

Dvatisočak:
32. Mali stol (2198 m)
33. Stol (2236 m)
34. Potoški Stol (2014 m)
35. Vajnež (2114 m)

Po nekaj tedenski odtegnitveni krizi brez dvatisočakov sem se zopet odpravila proti Gorenjski, proti dvatisočaku Stolu. Zgodaj zjutraj sem že tretjič stala v Završnici in opazovala načrtovan vrh. Prvič me je pregnala nevihta, drugič pa se je vrh kopal v oblakih, zato sem pot takrat opustila – grebensko prečenje pač ni užitek brez razgleda. Pravijo, da gre v tretje rado in res je, tokrat sem vrh le osvojila. 

Na nebu ni bilo niti enega oblačka, še ob rosnem jutru pa sem se po Žirovniški poti odpravila proti Stolu. Shojene skale so drsele od rose, na poti se je gnetlo mravljišče ljudi, vroče sonce pa dodalo nekaj stopinj k že tako toplemu ozračju. Ob vzponu sem komaj čakala, da prispem na vrh ter se poženem po grebenski poti, kjer takšne gužve ni več bilo. 

Prvi osvojeni dvatisočak je bil Mali Stol s Prešernovo kočo pod vrhom. Kratek počitek, nato pa sem nadaljevala proti Stolu od koder se je odprl čudovit pogled proti Avstriji. S Stola sem nadaljevala proti Potoškemu stolu. Na shojeni in lepo markirani poti me je spremljala veriga Julijcev v varnem zaledju Triglava. Od Potoškega Stola do Vajneža pot poteka po travnatem tepihu, pa sem pičila kar bosa s čevlji v rokah. 

Na Vajnežu, daleč pred trumo ljudi, sem izkoristila čas za užitek ob beketanju ovc in čudovitem razgledu. Z vrha me je pregnal čas, ki je oznanjal, da bo pred temo potrebno priti še v dolino. Pa sem jo mahnila nazaj proti Valvasorju, v mislih pa že kovala nove načrte na dvotisočake, da izkoristim še nekaj vikendov do snega.