Smer: V Koncu
Datum: 7. 8. 2021
Dvatisočaki:
91. Štruca (2457 m)
92. Veliki Greben (2006 m)
Skuta (2532 m)
Dolgi Hrbet (2470 m)

Ob današnjem gorskem potepanju sem odkrila mnogo vzporednic z novodobnim nabiralništvom – šopingiranjem. Morda bo ta objava zato še najbolj pisana tistim, ki najraje tekmujejo v gladiatorskem tekmovanju metanja dobrin v mrežnate košare na kolesih. In pa seveda tudi tistim, ki svoje gladiatorsko tekmovanje raje preselijo v gorsko pokrajino premagovanja višinskih metrov.

Ob poti.

Tudi ta.

Jutranje barve.

Zjutraj je bila ideja skočiti le po Štruco, da bova nazaj do tekme v košarki. Pa sva štartala iz Konca čez Gamsov skret. Ko sva prispela do višin, ko se odpre gorska trgovina, so nebo prekrili kopasti oblaki. Občutek je bil podoben, kot ko v trgovini ugotoviš, da imaš stanje na računu že v minusu.

Tukaj se je vrh še videl.

Pa sva se kljub oblakom in megli odločila nadaljevati. Saj greva le po Štruco … Nekje pri Bivaku pod Grintavcem sva zavila na brezpotje in slepo odšla proti smeri, kjer je bil vrh. V megli ob vrhovih zavitimi v belo tančico, je bilo hoditi nekako tako kot po trgovini brez nakupovalnega seznama. Pa sva se odločila kar malo poplezati do grebena, saj tako nisva mogla veliko zgrešiti. Lepo sva se zakalkulirala, na greben sva prišla nekje med Škrbino in Dolgim Hrbtom, zgrešila sva za cel vrh preveč zahodno. Kot da bi v trgovini zgrešil polico s sladkarijami.

Ko plezaš na napačen vrh.

Prečenje Dolgega Hrbta.

Skomignila sva z rameni in nadaljevala vzhodno proti Dolgemu Hrbtu, bo pač en dvatisočak več v nakupovalni košarici. Ena malenkost za razvado pa že gre skozi. Iz Dolgega Hrbta sva se napotila proti Štruci. Pa sva le prišla do nje. Razgledi so bili primerni prazni denarnici – povsod naokoli oblaki in megla. Pa je na vrhu padla ideja, da potegneva še do Skute, saj pa nisva tako daleč. Štruca pa tako ne zdrsne sama po grlu, pač mora biti v kombinaciji, tokrat s Skuto. Na poti s Štruce sva spet totalno zalutala, najin nakupovalni seznam je šel v maloro. Na poti je pihalo kot za stavo, prav hladno je bilo. Še dobro, da se je za nekaj sekund megla vsaj malo dvignila, da sva uspela prepoznati obrise Skute ter se napotila proti njej. Na vrhu pa gužva. Kot da bi bila razprodaja.

Razgledi.

Nisva se dolgo zadrževala, razprodaje znajo biti naporne, gneča ljudi pa nekoliko moreča. Pa sva se odpravila proti Bivaku pod Skuto, če sva prišla že tako daleč, bova pa naredila krožno turo. Na tej točki sva nekako obupala, da bova ujela tekmo v košarki. V kupu megle sva se ozirala za bivakom in iskala sestop proti Žmavčarjem. Pa je na poti med vandranjem padla ideja, da skočiva še na Veliki Greben. Dodatni vrh je za gornika tako kot vrednostni bon najljubše trgovine za šopoholika.

Skok do naslednjega vrha, do katerega vodi kot britev ozek greben, nato pa do nemarkirane poti pod bivakom in čez Žmavčarje nazaj proti izhodišču.

Oster greben Velikega Grebena.

Končni račun današnje ture je nanesel mnogo več kot je bilo pričakovati. 2200 višinskih metrov, 22 kilometrov in 11 kvalitetnih ur hoje. Hja, navadno je tako, če se gre v trgovino le po štruco, vedno prideš nazaj s polno nakupovalno vrečko. Najina gorska nakupovalna vrečka pa je bila bogatejša za štiri dvatisočake. Upam, da me je tokrat izučilo. Nikoli ne skočiš le po Štruco …

Malo neba pa se je le pokazalo.