Datum: 2. 5. 2025
Izhodišče: Osankarica
Cilj:
1. Črno jezero (1196 m)
2. Veliki vrh (1344 m)

Vsaka družina ima svoj Everest. Ker so družinske odprave v osnovi zaporedje malic in nekaj hoje, je naš Everest malo nižji in precej bolj goznat. Imenuje se Pohorje. Kraj, kjer še vedno obstaja možnost za srečanje s povodnim možem Jezernikom, ki bojda prebiva v teh koncih ali vsaj s kakšnim gozdnim tekačem. In danes je bil dan za novo odpravo.

Parkirali smo pri Osankarici. V zraku je bila jutranja svežina, ki jo je prekinil pretesen stik avtomobilskih vrat in mojega prsta. Že na začetku izleta sem ob pogledu na krvaveči prst izgubila občutek miru. In en sloj kože.

Po prvi pomoči smo končno pričeli s sopihanjem po leseni poti, ki se je vila čez močvirnat teren. Na poti smo opazovali mravlje in mravljišča. Opazovala sem to organizirano vojsko malih bitij in razmišljala, če bi mi katero lahko posodili za domačo logistiko.

Začetek poti

Doživetje

Pri jezeru

Jezero

Pri jezeru smo sedli na klop in pomalicali.

Nato smo krenili naprej proti Velikem vrhu. Gozdna pot je bila mehka, prijazna in v bistvu precej terapevtska. Vsakih nekaj metrov smo imeli postanek, saj je bilo treba preveriti vsak storž, korenino in dvigniti vsak kamen. Zaznala sem prijeten vonj po smoli in iglastih drevesih. Noro je dišalo, gozd pa je dihal z nami. Ker pri družinskih izletih pač velja, da hodiš malo in ješ veliko, smo na vrhu ponovno malicali.

Veliki in mali koraki

Po gozdu v breg

Razgled

Urška na Velikem vrhu

Pot nazaj je minila v znamenju razmisleka: včasih so lahko majhni hribi bolj veličastni kot veliki. Včasih razgledi, stene in adrenalinske fotke sploh niso potrebni. V resnici je dovolj, da si. Da hodiš z ljudmi, ki jih imaš rad. Da se znaš čuditi mravljišču in pri tem ne pomisliš na to, koliko mravelj je že v tvojem nahrbtniku.

Raziskujemo

Vonj po iglavcih

Smisel? Včasih je to sendvič ob jezeru. Ali otrok, ki se ti smeji, ker si se spotaknil ob korenino. Smisel je, da si skupaj. Brez posebnega cilja, s hlačami markiranimi z barvno paleto pohorske zemlje in z nekaj pobrane smole. In po možnosti brez priškrnjenega prsta, ampak očitno tudi to spada v paket. In seveda, na koncu sem mir dobila nazaj. Koža pa bo prišla z zamikom.

Comments are closed