Smer: ZZ

Gora, gorstvo: Raduha, severna stena, Kamniško-Savinjske Alpe

Datum: 20. 6. 2021

Višina: 125 m

Zahtevnost: IV+

Današnji vročinski udar sem preživela v senci severne stene Raduhe. Ob jutranjih urah smo se z najvišje ležeče kmetije Bukovnik odpravili proti Grohatu in dalje proti Durcam. Predčasno smo zapustili markirano pot ter se odpravili pod severno steno Male Raduhe, kjer nas je poleg fantastične smeri pričakala čreda drugih plezalcev. Gužva bo …

Proti Grohatu, v ozadju Raduha.

Cvetje mora bit.

      Proti dostopu.

Pa nič zato, čakala nas je fantastična 125 m visoka smer s petimi raztrežaji. V trojni navezi smo se pod smerjo navezali na štrik ter kmalu prišli na vrsto. Čakala nas je smer ZZ, težavnosti IV+.

Proti smeri, za štrikom.

Uživancija ob varovanju.

Začeli smo s plezanjem preko kratkega skoka ter proti polici, od koder je bilo potrebno prečiti zračno prečnico do manjše votline. Prav prijetno je bilo štantati v tisti votlinici, z dobrim razgledom na Olševo in Peco, v objemu hladnih kamnitih sten. Od tod dalje smo izbrali desni prehod na plate, saj smo imeli nahrbtnike in bi plezanje skozi kamin lahko postalo skrajno neugodno. Za tem pa po lažjem svetu do skoka na rob stene, kjer se je smer končala.

Po šolsko z bičevim vozlom v štant.

Razgledi.

Plezala sem kot druga v navezi ter pri tem izjemno uživala. Z vsakim cugom se je nasmešek širil bolj proti ušesom. Kljub temu, da je bila smer navrtana in smo po njej gomazeli kot mravlje, to ni vzelo veselja in uživancije tako med plezanjem kot v trenutku na štantu med varovanjem.

Varovanje med zadnjim cugom.

Po zaključeni smeri sem si zaželela le še več plezanja. Pa vendar je bila za otvoritev sezone tokrat ena več kot dovolj. Kratka in sladka.

Smo plezali eno izmed smeri v tej steni.

Za konec je sledil še sestop po markirani poti in fantastična malica na Grohatu pred odhodom do jeklenega konjička in kuhanja v njem, dokler klima ni pošteno zalaufala.

Zasluženo cuker razvajanje.